Antipsihotična zdravila in podaljšanje QT intervala

ANALI PAZU, 7 (2017), št. / No. 1-2, strani / pages 48-53
Celotno besedilo / Full text (PDF)

Abstract:

Objectives. Prolongation of myocardial repolarization, i.e. lengthening of the QTc interval on surface electrocardiogram (ECG), with increased risk of cardiac arrhythmias, has been recognized as a side effect of many drugs. Most first and second generation antipsychotic drugs can cause dose-related prolongation of QTc, although there are important differences in the potency of individual agents.

Subjects and methods. ECGs in 46 patients suffering from schizophrenic disorder and treated with different antipsychotic drugs one week after the admission to the psychiatric hospital were analyzed in this prospective observational study. Hearth rate, QT interval and QTc interval were assessed. The average daily dose of prescribed antipsychotic drugs was calculated.

Results. Average QTc interval was 417 msec, only 3 out of 46 (6,5%) patients had QTc over 450 msec and only one patient (2,2%) had QTc over 500 msec. No differences in QTc interval between patients who were treated either with first or second generation antipsychotic drug or with combination of both were found. Female participants had significantly longer OTc interval than male participants (p < 0,05).

Conclusions. Results raise the question of the clinical relevance of a single ECG for diagnostics of cardiac complications in schizophrenia patients and suggest the need to conduct ECG monitoring in patients with high risk for cardiac complications during antipsychotic treatment.

Keywords: schizophrenia, treatment, antipsychotic drugs, QT prolongation.

Povzetek:

Namen. Podaljšanje časa repolarizacije srčne mišice, tj. podaljšanje QTc intervala na površinskem elektrokardiogramu (EKG), s povečanim tveganjem za srčne aritmije, je bilo prepoznano kot neželeni učinek mnogih zdravil. Večina antipsihotičnih zdravil prve in druge generacije lahko povzroči od odmerka odvisno podaljšanje QTc intervala, čeprav obstajajo pomembne razlike glede na posamezno zdravilo.

Preiskovanci in metode. V prospektivni opazovalni študiji je bila opravljena analiza EKG pri 46 bolnikih s shizofrenijo, ki so bili v času enega tedna po sprejemu v psihiatrično bolnišnico zdravljeni z različnimi antipsihotičnimi zdravili. Izmerjena je bila srčna frekvenca, QT interval, izračunan je bil QTc interval. Izračunan je bil povprečni dnevni odmerek antipsihotičnega zdravila.

Rezultati. Povprečni QTc interval je znašal 417 msec, le 3 od 46 (6,5%) bolnikov je imelo QTc čez 450 msec in le pri enem (2,2%) bolniku je bil QTc čez 500 msec. Razlike v QTc intervalih med bolniki, ki so bili zdravljeni z antipsihotičnimi zdravili prve ali druge generacije ali s kombinacijo obojih, niso bile ugotovljene. Prisotna je bila razlika v QTc glede na spol, pri ženskem spolu je bil QTc pomembno daljši (p < 0,05).

Zaključki. Glede na rezultate se postavlja vprašanje o kliničnem pomenu le ene meritve EKG pri ugotavljanju srčnih zapletov pri bolnikih s shizofrenijo, pri bolnikih z visokim tveganje za srčne zaplete se svetuje spremljanje EKG tekom celotnega zdravljenja.

Ključne besede: shizofrenija, zdravljenje, antipsihotična zdravila, QT podaljšanje.

Vsi prispevki avtorja: