Self-rated health and social classes in Slovenia: is there any relationship? / Zaznavanje zdravja in družbeni razredi v Sloveniji: ali obstaja povezava?

 
Anali PAZU, 1 (2011), št. / No. 1, strani / pages 67-74
Celotno besedilo / Full text (PDF)

Abstract
Background. Self-rated health is an established measure of health status and can be influenced by several social determinants. As countries remain culturally, politically, and economically distinct, previous findings on self-rated health and social class may not be directly applicable to Slovenian population. The aim of this study was to evaluate the relationship between self-rated health and social class in Slovenian adults.
Methods. The study was based on the Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor database, which is updated approximately every 3 years by a cross-sectional survey. During 2008, 7,633/15,591 (49.0%) of posted self-administered questionnaires were retrieved. Prevalence per 100 population of poor self-rated health was determined. Logistic regression was used to determine unadjusted and adjusted (gender, age, marital status, educational level, kind of work, residence community, geographical region) estimates of association between poor self-rated health and social class.
Results. Question about self-rated health was answered by 7,302 participants and 701 (9.6%) reported to have poor self-rated health. A clear decrease in prevalence of poor self-rated health from 34.2% in lower to 3.1% in upper-middle/upper social class was observed. In an unadjusted model, the association between poor self-rated health and social class was significant across all social classes. After adjustment for potential confounders, the odds remained highest for those in the lower social class who rated their health as poor more than six times as frequently as those in upper-middle/upper social class (OR=6.10, 95% CI 3.34-11.16; p<0.001).
Conclusions. Our study confirmed large differences in the prevalence of poor self-rated health across social classes. Participants from lower social class most frequently reported poor self-rated health. In the future, public health policy will have to address the incentives to reduce the social gradient in health.
Key-words: cross-sectional survey; self-rated health; social class; social determinants; Slovenia

Povzetek
Izhodišča. Na zaznavanje zdravja, ki je uveljavljen kazalnik zdravja prebivalstva, vplivajo številne družbene determinante. Države se razlikujejo na kulturnem, političnem in ekonomskem področju, zato rezultatov tujih raziskav o zaznavanju zdravja v različnih družbenih razredih ne moremo neposredno prenesti na slovenske razmere. Namen raziskave je oceniti povezanost med zaznavanjem zdravja in družbenimi razredi pri odraslih prebivalcih Slovenije.
Metode. Raziskava temelji na slovenski podatkovni bazi Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor, ki jo praviloma vsako 3. leto dopolnimo z rezultati nove presečne pregledne raziskave. Leta 2008 je bilo vrnjenih 7,633 (49.0%) od 15,591 poslanih vprašalnikov. Določili smo pogostost zaznavanja zdravja kot slabo. Za določitev povezanosti med zaznavanjem zdravja kot slabo in družbenimi razredi smo uporabili logistično regresijo.
Rezultati. Na vprašanje o zaznavanju zdravja je odgovorilo 7,302 anketirancev, od katerih jih je 701 (9.6%) svoje zdravje zaznavalo kot slabo. Opazili smo jasen padec pogostosti zaznavanja zdravja kot slabo od 34.2% v spodnjem na 3.1% v višjem srednjem/višjem družbenem razredu. V neprilagojenem modelu logistične regresije je bila povezava med zaznavanjem zdravja in družbenim razredom značilna v vseh družbenih razredih. V modelu, ki je bil prilagojen na moteče spremenljivke, so anketiranci iz spodnjega družbenega razreda v primerjavi z anketiranci iz višjega družbenega razreda šestkrat pogosteje zaznavali zdravje kot slabo (RO=6.10, 95% IZ 3.34-11.16; p<0.001).
Zaključki. Potrdili smo velike razlike v zaznavanju zdravja kot slabo med družbenimi razredi. Najpogosteje so zdravje kot slabo zaznavali anketiranci iz spodnjega družbenega razreda. Javnozdravstvena politika bo  morala v prihodnje dodatno spodbuditi zmanjševanje razlik v zdravju.
Ključne besede: presečna pregledna raziskava; zaznavanje zdravja; družbeni razred; družbene determinante; Slovenija

Številka revije: